Varnost v prometu

Že vse od osamosvojitve lahko spremljamo prizadevanjem za zmanjšanje prometnih nesreč na naših cestah še posebej s smrtnim izidom. Za to gre vsa pohvala odgovornim. Določene pozitivne rezultate je tu zaznati, saj se število prometni nesreč vse skozi zmanjšuje, prav tako pa število ponesrečenih in umrlih v teh nesrečah. Te podatke dosegamo kljub nenehnemu povečevanju števila avtomobilov na naših cestah ter ne preveč vzpodbudnim podatkom, da se povprečna starost avtomobilov povečuje.
Sam sem mnenja, da gospodom, kateri so zadolženi za analizo in predlaganje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, je že zdavnaj zmanjkalo idej kako in kaj naprej. Mislim, da še samo čakajo, da bodo lahko šli v pokoj. To se kaže tudi z dejstvom, da vsaki novi predlog zakona o prometnih prekrških drastično dviguje kazni. Vsako ugovarjanje temu, pa privede do predložitve podatkov, da je bilo to v preteklosti res učinkovito, saj statistika to potrjuje. Nikjer pa ni opravljena analiza ali je to samo zaradi dviga kazni ali, po mojem mnenju so odločilno na to vplivali tudi drugi dejavniki, kot so izboljšana varnost avtomobilov, več in boljše ceste (predvsem avtocest), ozaveščenost ljudi, itd.
V kolikor bi samo kazni vplivale na število prometnih prekrškov potem bi morali v Avstriji in Nemčiji imeti pravo ˝klavnico˝ na cestah, pri nas pa bi že davno morali imeti ceste z malo nesrečami in brez smrtnih žrtev. Pa žal to ne gre tako.
V teh letih pozdravljam sistem točk. Saj mislim, da je smiselni in učinkovit, prav tako je možnost zaplembe vozila povratniku in pripor do streznitve pravi korak. Močno pa nasprotujem tem drastičnim kaznim, prav tako so nesmiselne kazni 100 in več Euro-v, ker si pozabil vozniško ali si jo pozabil podaljšati. Tako ali tako ima policija vse te evidence in jih ne stane toliko, da to preverijo. Kazni nad 1000 Euro-v pa so absurdne za nekoga, ki zasluži minimalno plačo. A nažalost nikjer ne zaslediš, da takšne kazni povzročajo velike socialne stiske. No tudi že manjše do višine 100€, saj nekdo, ki se komaj preživlja, to zelo težko plača. Tisti, kateri ima plačo na leto več kot 50.000€ (to so naši politi in odgovorni za cestno politiko), pa si lahko privošči tudi najvišje kazni. Bodo pač en vikend ostali doma.
Jaz osebno bi še v kaznovalno politiko vključil tako imenovana javna dela, katerih v Sloveniji ni. Saj menim, da bi ljudje, ki prehitro vozijo in pretirano pijejo pred vožnjo, mogoče malo premislijo, preden bi stopili v avto, ko bi morali mesec ali več pomagat v bolnišnici ali pa čistit smeti ob cestah. Posebej bi si to zapomnili ljudje z različnimi limuzinami, katerim denar ni problem. Pa še država bi imela zastonj delavno silo. Ta način bi tudi za tiste z manjšimi prihodki bil bolj vzgojni in bi povzročal manjše socialne stiske. Zraven tega sistema pa bi bilo potrebno uvesti tudi variabilen del kazni katera bi bila odvisna od višine prihodka oziroma premoženja. Ta sistem ima Švica. Na tak način bi dosegli, da si kazni ne bi mogel nihče privoščit in bi vsi pazili na spoštovanje prometnih predpisov.
Pri tem pa ne pozabimo, da bi marsikje lahko bili bolj fleksibilni pri cestnih predpisih. Lahko bi naprimer kot Skandinavci dovolili ponoči ali ko ni gneče, da v kolikor nikogar ne oviraš in če se ustaviš pri redeči tudi nadaljevanje poti čez rdečo. Kot tudi, da pešec lahko kjer koli prečka cesto, če nikogar ne ogroža.
S temi vsemi okrepi bi dosegli, da vozniki ne bi bili v neprestanem strahu na cesti ali bodo kaznovani in bi se lahko brez strahu osredotočili na cesto. Tu pa bi tudi morala policija narediti več in na nevarnih odcepih ter pred šolami biti več prisotna in ne samo prvi teden šole in po kakšni grozni nesreči.
Mirno in varno vožnjo. =)

Najprej poglejmo v zgodovino. V času, ko smo bili tik pred odhodom iz Jugoslavije, za nazaj nima smisla omenjati cestninjenja, tako ali tako nismo imeli kaj prida avtocest. Ena je bila od Ljubljane do Razdrtega, kateri se je edini lahko reklo avtocesta in druga, polovička, oziroma hitra cesta z odstavnimi pasovi na vsaki strani od Hoč do Arje vasi, ter odcep avtoceste od Ljubljane do Kranja. V tistih časih smo cestnino plačevali na izstopnih postajah, seveda si pred vstopom na avtocestni odsek moral najprej vzeti listek in na podlagi tega plačati cestnino. Razen seveda obvoznica v Ljubljani je bila izvzeta. To se pravi, da si se moral ustaviti za pot iz Murske Sobote do Kopra 4 krat in potreboval skoraj pol dneva, če vzamemo v obzir nenehne zastoje. Ko smo se osamosvojili je nastal načrt izgradnje Slovenije z avtocestnim križem in začela se je gradnja. Vseh zapletov in podražitev na tem mestu ni smiselno omenjati. Tako smo počasi začeli dobivati nove in nove avtocestne odseke in seveda tudi spremembe cestninjenja. Cilj je bil razbremeniti lokalne ceste predvsem okoli mest s politiko, da je ta vožnja brezplačna. Zato so nastale cestninske postaje kot so Tepanje, Vransko, … To je zadovoljilo marsikatere mestne veljake in tudi očitki, da se samo Ljubljančan in Kranjčani lahko vozijo brezplačno v oklici mest, so bili utišani. Lahko smo tudi zasledili, da je razlog večja pretočnost prometa, kar pa ni ravno držalo vsaj ne na daljši vožnji. Smo pa v tistem času dobili, tudi zdaj zopet vsaj za tovorna vozila, tako imenovane ABC kartice, s katerimi si se izognil nepotrebnemu ustavljanju in, če si plačal malo več v naprej si dobil tudi popust. Ta sistem pa bi verjetno tudi obstal, če stroški izgradnje avtocest in politične igrice, ne bi presegli vseh razumskih mej. Vsi pa vemo zakaj. Zato so seveda morali na DARS-u nekaj ukreniti in si izmisliti novi način pobiranja cestnin, kateri bi prinesel več v izpraznjeno blagajno. Tako smo seveda dobili sedanji način, kjer osebna vozila plačujejo cestnino z vinjeto tovorna pa še vedno z ustavljanjem na cestninskih postajah.
In kam nas je pripeljal ta ˝razvoj˝ cestninjenja ter katere obljube je izpolnil?
Obljube, kako se bomo vozili po avtocestah brez ustavljanja, sicer delno držijo kljub nepotrebnemu zmanjševanju hitrosti ob bivših cestninskih postajah. Število zaposlenih še naprej narašča. No tisti, ki so potrebni za vzdrževanje so po mojem mnenju seveda upravičeni, glede uprave in vodilnih pa se ne bi mogel strinjati. A hkrati smo zaradi zastarelega sistema pobiranja cestnin tovornim vozilom, katerega večina Evropskih držav je že davno ali pa so tik pred tem, da opustijo, obdržali ogromno ljudi na cestninskih postajah. Prav tako smo s sistemom vinjet zelo zmanjšali stroške tistim, kateri avtoceste uporabljajo pogosto ali celo dnevno, od državnih uslužbencev, ki se dnevno vozijo v Ljubljano kot ostalim tako poslovnim kot zasebnim uporabnikom. Pri tem smo glavno breme zvrnili na tiste uporabnike, kateri avtoceste uporabljajo redko oziroma enkrat do dvakrat na leto. To so turisti, tako domači kot tuji.
Preveč zaposlenih v cestninskih postajah so tako prestavili na občasne kontrole vinjet. Vinjete more seveda nekdo tiskat, kar je dodaten strošek. Edino kaj so dosegli, da operater ABC ne služi toliko kot je in da je nekaj časa ostal brez prihodka. Želja po razbremenitvi lokalnih cest s preusmeritvijo na avtoceste in brezplačno vožnjo okoli večjih mest pa je tako ali tako že pozabljena. Edini veliki dosežek pa je, da zdaj lahko Prekmurci pridejo do morja v 3 urah.
Povzetek Slovenskega ˝razvoja˝ je torej, da se stroški pobiranja samo povečujejo in da v Sloveniji modernizacija še ne pomeni zmanjševanje stroškov ob uvajanju novih tehničnih rešitev. Žal pa kaže, da bomo prihodnje sledili tej tradiciji. Z uvajanjem verjetno zastarele mikrovalovne tehnike pobiranja cestnine in nato nadgradnjo le te v satelitsko. Pa kdo bi se sekirali, če bo pri tem, kot vedno, par podjetji mastno zaslužilo, saj ja moremo ščititi domači interes.
Pa srečno vožnjo!

Ravno sedaj, ko v naši preljubi deželici postaja vse bolj vroče na političnem prostoru, poteka mednarodni razpis za izbiro tehnološke rešitve za elektronsko cestninjenje. Verjetno se večina strinja, da je ta sistem potrebno uvesti za vozila nad 3,5 tone (tovornjake, avtobuse), medtem kot za osebna vozila se mnenja dosti bolj krešejo. Sam sem zagovornik naj plača vsak toliko, koliko se pač vozi. Večina se ne bi izogibala plačevanju cestnin, saj se jim ne bi splačalo. Tisti, kateri dosti potujejo jim časovno ne bi ustrezalo, za občasne uporabnike pa bi se cena znižala, kar bi, vsaj večino, pritegnilo k uporabi.
No pa poglejmo, kaj prinašata dva najbolj verjetna sistema. Eden deluje na osnovi mikrovalovnega sistema, drugi na osnovi satelitskega sistema.
Mikrovalovni sistem smo pri nas, že na nek način imeli v obliki ABC sisteme, zato me ne čudi, da so kar močni pritiski za uvedbo le tega. Za ta sistem je potrebno vzpostaviti vstopne in izstopne točke ter vmesne postaje. Hkrati pa je na teh točkah potrebno voziti z upočasnjeno hitrostjo, da naprava odčita podatke. Sistem je dokaj anonimen. Potrebni pa so obsežni posegi v infrastrukturo. Spreminjanje in prilagajanje pa je počasno in drago. Hkrati spodbuja uporabnike k izogibanju vstopno izstopnih točk.
Drugi sistem je satelitski. Meni osebno edini primeren. Zakaj? Ker omogoča vzpostavitev brez dodatnih posegov v infrastrukturo. Sistem deluje na podlagi virtualnih točk, katere so prednaložene v sistem, ko sistem zazna, da si na tej točki pošlje signal operaterju peko GSM komunikatorja. Ta sistem tudi omogoča, kot primer nam je lahko Nizozemska, prilagajanje prometa prometnim konicam. Tako lahko hitro spremeniš cestnino najbolj obremenjenih odcepov v določenih urah in s tem zmanjšaš tranzitni promet ob konicah. Hkrati tudi lahko naknadno uvedeš cestnine na regionalnih cestah, če ugotoviš, da se tranzitni promet preusmerja iz avtocest, da bi se izognil plačevanju cestnin. Dvomi tega sistema, ki so se pojavljali, da bomo odvisni od nekoga, na katerega delovanje ne bomo mogli vplivati (predvsem je tu bil mišljen obstoječi GPS sistem), počasi odpadajo, saj bo Galileo čeprav z zamudo le zaživel. Dva satelita od skupno 35 sta že v vesolju. Največji pomislek vzbuja poseg v zasebnost. Saj naprava vedno sledi poziciji vozila, vendar tudi Nemški vzgled nam kaže, da je možno doseči določeno anonimnost.
Pri obeh sistemih je seveda vprašanje, kako bodo tujci plačevali cestnine. Evropska unije je za to že sprejela standard, kateri omogoča, da z enotno napravo plačuješ cestnino po vsej Evropski uniji. Sistem je podoben mobilnim operaterjem, kjer ti domači operater na podlagi gostovanj zaračuna stroške. Nekaj težav bo samo z uporabniki izven EU-ja. Kar pa po mojem tudi ne bodo tako velik. Si bodo pač ob vstopu v EU najeli to napravo.
Po mojem mnenju je vztrajanje pri mikrovalovnem sistemu, katerega bomo po vsej verjetnosti dobili, nesprejemljiva. Saj so tehnične rešitve satelitskega sistema neprimerno boljše in bolj uporabne. Če pa vzamemo v obzir, da imajo mikrovalovni sitem domača/e podjetja/e že razvito pa mi je jasno zakaj vztrajanje na tem. Primer nam je lahko Češka, ki je uvedla mikrovalovni sistem, katerega želi zdaj nadgraditi na kombiniran s satelitskim sistemom, saj obstoječi ni zadovoljivi. Ima pa pri tem ne male težave zaradi monopolnega položaja sedanjega ponudnika, saj stroški uvajanja kombiniranega sistema neprenehoma rastejo. Na podobne zgodbe pa smo v Sloveniji tako ali tako že navajeni.

Lep pozdrav in mirno kri! =)

Avtošola

Vedno je kriv voznik!!!

Od koga je odvisna varnost v cestnem prometu, čigava je odgovornost zagotavljati to varnost?
V prvi vrsti pa za varnost moramo poskrbeti sami, da ne ogrožamo sebe in ostalih udeležencev v prometu. V veliki meri je varnost cestnega prometa odgovornost države in posameznih lokalnih skupnosti. Vsekakor ima kvaliteta infrastrukture tukaj velik pomen, kakor tudi spodbujanje udeležencev k večji pazljivosti, k odgovornejšemu ravnanju in spoštovanju prometnih predpisov.
Ključni pogoj za varnost na cesti je nemoten potek prometa, kar je pa odvisno od infrastrukturne narave naših cest.
A Slovenske ceste zagotavljajo nemoten potek prometa in varnost v cestnem prometu?
Preden lahko odgovorimo na to vprašanje se moramo vprašati kakšne pa morajo biti ceste, da bodo zagotavljale varnost in da hkrati ne bodo voznikov spodbujale k hitri vožnji.
Najbolj pomembna naloga oblikovalcev cest je, da morajo ceste nuditi udeležencu v prometu dobro preglednost. Pri današnji tehniki, ko lahko z računalniško vizualizacijo vidimo kako bo cesta potekala skozi realni prostor, še preden je zgrajena, slabo projektirane ceste niso opravičljiv razlog.
Ampak vedno pa se še srečujemo z nepreglednimi cestami, nesmiselno postavljenimi prometnimi znaki itd, zvečer pa pri poročilih slišimo kakšne gromozanske vsote denarja zapravimo za takšne slabe ceste.
Velikokrat opazimo, da se nesreče dogajajo vedno na istem mestu in mi se zgražamo nad hitrimi in pijanimi vozniki. Ampak za nesreče niso vedno krivi vozniki, ampak preveč je slabo speljanih ovinkov, skritih prehodov za pešce, nerodno postavljenih prometnih znakov, pregladko cestišče in še bi lahko našteval.
In kako se naši „decisionmakerji“ spopadajo s takšnimi težavami?
Seveda, najprej morajo biti ostrejše kazni, saj kot nam vsi pravijo, „za vse so krivi vozniki“. Ampak to je sistemski problem, ki se ga je treba lotiti sistemsko. Toliko državnega proračuna se nameni za razne raziskave zakaj je pri nas toliko nesreč, rezultat je pa vedno isti, prevelika hitrost in opitost voznikov. Vsekakor se strinjam da je to vzrok, ni pa edini in vprašati se bi morali tudi zakaj je na tako slabih cestah toliko hitrih in opitih voznikov. Verjemite mi, niti centa nisem dobil iz tega velikega kosa potice, ki se mu reče državni proračun, da bi to ugotovil in verjemte mi, da nisem edini.
Kakorkoli že, na koncu je treba poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih, ne glede po kakšnih cestah se vozimo (Avtošola).

Od koga je odvisna varnost v cestnem prometu, čigava je odgovornost zagotavljati to varnost?
V prvi vrsti pa za varnost moramo poskrbeti sami, da ne ogrožamo sebe in ostalih udeležencev v prometu. V veliki meri je varnost cestnega prometa odgovornost države in posameznih lokalnih skupnosti. Vsekakor ima kvaliteta infrastrukture tukaj velik pomen, kakor tudi spodbujanje udeležencev k večji pazljivosti, k odgovornejšemu ravnanju in spoštovanju prometnih predpisov.
Ključni pogoj za varnost na cesti je nemoten potek prometa, kar je pa odvisno od infrastrukturne narave naših cest.
A Slovenske ceste zagotavljajo nemoten potek prometa in varnost v cestnem prometu?
Preden lahko odgovorimo na to vprašanje se moramo vprašati kakšne pa morajo biti ceste, da bodo zagotavljale varnost in da hkrati ne bodo voznikov spodbujale k hitri vožnji.
Najbolj pomembna naloga oblikovalcev cest je, da morajo ceste nuditi udeležencu v prometu dobro preglednost. Pri današnji tehniki, ko lahko z računalniško vizualizacijo vidimo kako bo cesta potekala skozi realni prostor, še preden je zgrajena, slabo projektirane ceste niso opravičljiv razlog.
Ampak vedno pa se še srečujemo z nepreglednimi cestami, nesmiselno postavljenimi prometnimi znaki itd, zvečer pa pri poročilih slišimo kakšne gromozanske vsote denarja zapravimo za takšne slabe ceste.
Velikokrat opazimo, da se nesreče dogajajo vedno na istem mestu in mi se zgražamo nad hitrimi in pijanimi vozniki. Ampak za nesreče niso vedno krivi vozniki, ampak preveč je slabo speljanih ovinkov, skritih prehodov za pešce, nerodno postavljenih prometnih znakov, pregladko cestišče in še bi lahko našteval.
In kako se naši „decisionmakerji“ spopadajo s takšnimi težavami?
Seveda, najprej morajo biti ostrejše kazni, saj kot nam vsi pravijo, „za vse so krivi vozniki“. Ampak to je sistemski problem, ki se ga je treba lotiti sistemsko. Toliko državnega proračuna se nameni za razne raziskave zakaj je pri nas toliko nesreč, rezultat je pa vedno isti, prevelika hitrost in opitost voznikov. Vsekakor se strinjam da je to vzrok, ni pa edini in vprašati se bi morali tudi zakaj je na tako slabih cestah toliko hitrih in opitih voznikov. Verjemite mi, niti centa nisem dobil iz tega velikega kosa potice, ki se mu reče državni proračun, da bi to ugotovil in verjemte mi, da nisem edini.
Kakorkoli že, na koncu je treba poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih, ne glede po kakšnih cestah se vozimo (http://www.avtosola-center.si/ ).

Vse prometne nesreče so povezane s človeškimi napakami, saj se vsak človek, kot povzročitelj, za volanom obnaša drugače. A bi lahko oblikovali nekakšno stereotipno obnašanje slovenskih voznikov? Za dobre voznike se smatra tiste, ki vozijo na družbeno sprejemljiv način, zato je ravno od družbe odvisno, kakšen je družbeno sprejemljiv način vožnje. Zato obstaja določen stereotip voznikov, ki prihajajo iz iste družbe. Ste že opazili, da slovenski vozniki drugače vozijo po slovenskih cestah in zopet drugače po avstrijskih cestah. Po slednjih vozijo nedvomno previdnejše, čeprav so kazni za prekrške veliko nižje v Avstriji kot v Sloveniji. Recimo, če prekoračite za 40 km/h kjer je bila omejitev 100km/h, plačate kazen 40 €, pri nas je seveda zgodba drugačna, takoj te oglobijo za najmanj 500 €, dobite pa tudi še nevemkoliko kazenskih točk. Razlika je več kot očitna. Ampak zakaj naši vozniki vozijo po avstrijskih cestah previdnejše? Odgovor je bil že podan v začetku prispevka o družbeni sprejemljivosti varne vožnje. Ali se to zavest da spremeniti s poviševanjem kazni? Po mojem mnenju se da, saj če se spomnimo bližnje (oziroma daljnje) preteklosti izpred več kot 15 let, ko je bila situacija med omenjenima državama obratna in so veljale za Avstrijo strožje kazni, pri nas pa je bila opitost za volanom pri prometnih nezgodah olajševalna okoliščina, lahko ugotovimo, da je način vožnje še kako odvisen od kazni za storjene prekrške. Ampak zakaj v Sloveniji, kljub visokim kaznim, vozimo po “balkansko”? Odgovor na to je preprost. Vsaka sprememba sistema potrebuje tudi desetletja, da zaživi v svoji popolnosti.
Nasploh pa smo slovenski vozniki na repu Evrope po usposobljenosti vožnje glede na raziskave izpred enega leta. Ne uporabljamo smernih kazalcev pri zavijanju na levo ali desno iz prednostne na neprednostno cesto, predvsem pa ne zmanjšujemo hitrosti. Naša najpogostejša napaka je premajhna varnostna razdalja, ki je eden najpogostejših vzrokov manjših prometnih nezgod. V krožiščih se še vedno obnašamo, kot da je to nekakšna novost na slovenskih cestah. Resnično se sprašujem, če sem se že peljal skozi večpasovno krožišče, da bi vsi udeleženci vozili po pravilih vožnje čez krožišče. Sam osebno poznam nekaj ljudi, ki se boji zapeljati na notranji pas v krožišču, če ne zapuščajo krožišča pri naslednjem izhodu, seveda se ne zavedajo, da so v prekršku in ovirajo promet, ostale delajo nervozne, kar lahko hitro pripelje do nesreče. No, pred tremi meseci je začel veljati novi zakon z visokimi kaznimi, zato pri tem predlagam, da ko poostrijo kazni, naj vse pošljejo še enkrat v avtošolo (brezplačno seveda), da bodo ljudje poznali cestno prometne predpise, saj to kar se pa zdaj doživlja, pa ni ničemer podobno. Ljudje se bojijo voziti po pravilih, ali jih mogoče ne poznajo? Omejitev je 90km/h in potem se pol ure voziš za nekom 50km/h, ker očitno ne pozna pravil.
Torej, kakšna je najbolj učinkovita metoda dejanskega povečanja varnosti v prometu? Nekje je treba začeti, zato so začeli pri višanju kazni, kar ni nujno slabo. Z višanjem kazni bo vedno več previdnih voznikov, ki bodo poznali predpise in tehniko vožnje (za kar pa je odgovorna avtošola) in ti bodo z metodo vzgleda vplivali na usposabljanje bodočega voznika in dajali tudi hkrati pozitivno vzpodbudo ostalim voznikom.

S prvim julijem tega leta je pričela veljati nova zakonodaja v cestnoprometnih predpisih.Ali so visoke kazni za prekrške v cestnem prometu dovolj učinkovite, naj presodi vsak sam. Dejstvo je, da se pričnejo vozniki vzgajati ob prvi udeležbi v prometu, to je že v rani mladosti, ko so kot otroci udeleženi v prometu kot sovozniki zraven starejših, ki so prvi vzgled bodočih voznikov. Zelo pomembno vlogo imajo tudi avtošole, ki pripravljajo kandidate za pridobitev vozniškega dovoljenja.Zakonodaja ne more vplivati na dajanje pozitivnega zgleda v prometu, lahko pa vpliva z raznimi določili, ki jih mora avtošola v svoji dejavnosti upoštevati.Uvajanje varne vožnje v avtošoli je vsekakor dober in pozitivni pristop h povečanju varnosti v cestnem prometu, kar za visoke kazni ne morem trditi.Po mojem mnenju pridobitev vozniškega dovoljenja ne bi smela biti za nedoločen čas, znanje v prometu bi moralo redno obnavljati v avtošoli, še posebej bi pa morali obnavljati znanje prve pomoči, saj je pravočasno in pravilno nudenje pomoči ob prometni nezgodi največjega pomena.

Dobrodošel na Blogos. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!